SOOČANJE S STRESOM V KORONA EPIDEMIJI – 2.DEL
Epidemija corona virusa je za vse nas stresen pojav, pa vendar lahko pri različnih ljudeh opazimo različne odzive – od »normalnih«, prilagoditvenih (ki so za nas dobri, saj se zaradi strahu in negotovosti vedemo bolj previdno, premišljeno) pa vse do hujših duševnih stisk, ki pa v situaciji nimajo več prilagoditvene funkcije, pač pa povzročajo hudo subjektivno trpljenje posameznika.
ZAKAJ SE V ISTI SITUACIJI LJUDJE POČUTIMO in ODZOVEMO ZELO RAZLIČNO?
Da smo si ljudje različni, vemo, vendar kaj nas v odzivanju na stres dela tako različne?
S. C. Kobasa (1979) opisuje OSEBNOSTNO ČVRSTOST kot sklop osebnostnih potez, ki vplivajo na to, kako se bomo spopadli s stresom in ima 3 KOMPONENTE – IZZVANOST, ANGAŽIRANOST IN NADZOR. OČ je večinoma pridobljena tekom socializacije.
Za osebe z VISOKO osebnostno čvrstostjo (se tudi v epidemiji bolje soočajo s stresom) je značilna:
1. VISOKA IZZVANOST: Obremenitve, ovire in nevšečnosti vidijo kot izziv, priložnost (za osebnostni razvoj, napredek, nova spoznanja, morda novo kariero, …).
2. VISOKA ANGAŽIRANOST: V stresni situaciji si znajo zastaviti realne, ne prenizke in ne previsoke cilje, na področjih, na katera lahko vplivajo; lotijo se akcije, medtem ko ostali še razmišljajo o problemu, ti posamezniki že iščejo rešitve. Ne odlašajo, ampak so proaktivni. Denimo, zastavijo si nove cilje v poklicnem življenju, naredijo seznam prioritet in jasnih ciljev, čemu se bodo bolj posvečali, ob kakršnihkoli težavah ukrepajo takoj.
3. NOTRANJI NADZOR; prepričani so, da bo njihovo psihofizično stanje odvisno predvsem od njih samih, da imajo svoje življenje v svojih rokah, ne glede na zunanje dogajanje pa bodo lahko obdržali ravnovesje. Svojega zadovoljstva ne vidijo kot rezultat zunanjih dejavnikov, ampak kot posledica svojih odločitev, misli, dejanj.
Za osebe z NIZKO osebnostno čvrstostjo (prenesejo mnogo manj stresa) pa je značilna:
1. NIZKA IZZVANOST: v stresnih situacijah, kot je tudi epidemija, vidijo le GROŽNJO (vendar pozor, videti virus kot nevaren je realen in zato funkcionalen pogled, govorimo o tem, da vse, kar se nam dogaja, vidimo kot grožnjo – delo od doma, nov družinski režim, omejitve, vse vidijo le v negativni luči, preveč so navezani na rutino …).
2. NIZKA ANGAŽIRANOST: ko naletijo na težavo, nekaj novega, se umaknejo, bežijo, odlašajo z reševanjem težav, npr. odlašajo s tem, da bi se naučili kakšne nove veščine na računalniku, raje se umikajo v svojo sobo, kot da bi se odkrito pogovorili z družinskimi člani, ipd.).7
3. ZUNANJI NADZOR: nenehno se počutijo kot žrtev zunanjih okoliščin, krivi pa so zunanji dejavniki: politika, sodelavci, druge ljudi in dogodke vidijo kot odločilne za to, kako se bo njihova osebna zgodba razpletla, kakšno bo njihovo duševno počutje.
Če zdaj ne bi bilo te situacije, bi bil srečen človek, tako pa ne morem biti – takšni posamezniki premalo pomena pripisujejo svojim virom moči.
Seveda so razlogi za različno odzivanje v stresni situaciji še drugi – osebnostne lastnosti (vztrajnost, optimizem, iznajdljivost …), genetska predispozicija (biološka ranljivost), prejšnje življenjske izkušnje, raven osebnostne zrelosti, duhovna komponenta (kako vidimo svet, kakšen smisel vidimo v svojem obstoju ..), socialna mreža (ljudje s stabilno socialno mrežo se s stresom spopadajo mnogo bolje) in pa osnovni pogled na življenje (bazično prepričanje o svetu kot takem).
Kognitivne distorzije, ki lahko vodijo do intenzivnega strahu, tesnobe v času korone, bom opisala v naslednjem članku – 3. del.